Nyannde 28 lewru silto 2009, hedde njamndi 14 ka sera estaadi Konakiri, laatinoke suddiiɓe (Neeniraaɓe, Jaajiraaɓe, Minnyiraaɓe e nayeeɓe) hino doga dogira wa geraaɓe e ɓaawo comci maa gaarawol. Hino ila e maɓɓe ƴiiƴam, kancudi (maniyyu) e loope.
Hiɓe nyaaƴora karahan. Keeci maɓɓe e koyɗe maɓɓe fow hino surta muuseendi. Hiɓe maaya nguleendi e ɗomka. Hiɓe doga e ɓaawo anndugol ko honɗum ɓe dogata sabu hiɓe tamƴinii kamɓe ko ɓe maayɓe.
Ko ɓuri heewude e ɓen masinbinaaɓe; ko taakanɓe Dixin e Sig Madiina walli ɓe ɓe heɓi comci ko ɓe fawa e ɓalli maɓɓe ko ɓen looti ɓe, nyammini ɓe e ndeer balɗe haa ɓe heɓti hakkil.
Barack Obama innitii Gine ka tummbo yeewtere makko State of the Union speech “yeewtere dawla pottal” ɗum ko yeewtere hitaandeyankoore nde waɗata ɗum laamɗo Amerik hitaande kala, o sifoo e mayre eɓɓooje makko e nder hitaande nden.
Ko e nder oo finaa-tawaa woowuɗo, laamɗo Dawlaaji Dennduɗi maa US, Barack Obama waɗti alhaali Gine e nder yeewtere makko o wi’i: Gine wonii leydi ka ngeenaari e laamu bonngu wonti naamu e laawol laamiiɓe, ka ngeenaari haɗi suka on heɓude golle. ko oo fiyaake haɗi leydi ndin ɓamtal e yahral-yeeso, waɗi kadi ndi tawaa e leyɗe ɓurɗe e waasuɗude fii kala kene mayri e nder mayri hino heewi tew jawle, keyeeji e oogirɗe.
Hanki alkamisa lomto persidan Gine on, Jeneral Seekubaa Konaate sellinii toɗɗagol Jean Marie Dore ngol e jonnde mawɗo jaagorɓe halfinaaɗo ardagol daawal mbayliigu ngal lebbi 6 wano haaldiraa non e aadondiral Wagadugu ngal.
Jean Marie Dore ko gooto e mawɓe lunndaare nden. Himo jogii duuɓi 71, ko o hooreejo fedde politik wi’eteende UPG (Union pour le Progrès de la Guinée – Dental yahrugol yeeso wonande Gine). Jibinannde makko ko e perefektiir Yoomu e nder Gine Forestiyeer, lenyol makko ngol ko Mano, taweteengol kadi Liiberiya, jeydungol e Berseeɓe, lenyol Dadii Kamara, on mo aadondiral Wagadugu ngal fawi “fowtere” e mum e nden saare.
Tomaas Sankara ko almuudo belɗo hakkille, laaɓtuɗo kaaɗtudi. Hitaande fawtii heen, caggal nde o heɓi berwe makko, o wayli tufnde, o waɗi kawgel ngam faatude e konunkaagal. Alla walli mo, hoddiro e fartaŋŋe ngonani mo, o jaɓɓaa e duɗal konunkaagal, ngal ɓe mbiyata ''Piritanee konunkooɓe kajogo'' to sahre Wagadugu. Nde baaba makko nani ɗum, haawaa. Ko adii fof o tintinaani ɗum e ko refti heen, o jooɗtoranooki, kanko baabiraaɗo oo wonde Tomaas Sankara ena weliri noon fof hakkille. Ko e ngaal duɗal, o nanata jippineede Moriis Yame-oogo e jappeere yiilirde ngenndi.
Ko fii humpitugol no yimɓe Gine fewndori e nder leydi Haiti. Nde leydi ndin dimmbii ɗum hawruno e Ginenaaɓe gollanayɓe Dental Leyɗeele (UN), wano Mamadu Bah, iwdiDinngiraawii, golloowo e darnde toowunde, on ɗon maayuno. Hino woodi kadi ɗiɗo ɓe yiitaaka tawo, ɗum le ko Shek Buntu, e Fatumani Kuruma. Woodi kadi tato barmuɓe, ɓe naɓaama Arjantin nyawndoyeede, ɗum ko Karanba Jaabii, Fernand Kamara, e Cerno Buwaaro. Awa ko ɓee ɗoo men humpitii fii muuɗum tawo. UN hino torii yo Alla yaafo ɓen maayuɓe, O sellina wuuruɓe ɓen.