♥♥♥ Gannde kese: Dewol Fulɓe Kamerun ♥♥♥ Weltaare ♥♥♥ Nyaawirde Haaɗtirde Lollinii Njaltudi ♥♥♥ mi weltike ♥♥♥ wetaare ♥♥♥
Fulfulde: Ngam addude miijo am ko yowitii e lamndal Abdullaay Soh: PDF Print E-mail

19/02/2010

...Yoga e Fulɓe na haala ɗemɗe goɗɗe woppa ɗemngal maɓɓe, ɗuum na woodi. Holno ɗum ittirtee? Mbela ko wi'aa e ustaare Fulɓe hitaande kala ko goonga?

Ko adii fof ngannden wonde kala nyawu na woodi sabaabu, anndude sabaabu mum woni fuɗɗoode safrude nguun nyawu. Rewi heen, miin mi yi'aani wiɗto holloowo wonde Fulɓe na ustoo kala hitaande, sabu limooje (statistiques) ɗen na laɓɓina ɓeydagol yimɓe lenyol ngol, wano leƴƴi goɗɗi ɗin, hay si tawii penaale maa heedi-heeda na woodi e limooje ɗen, na woodi wiɗtooji holluɗi wonde ko Fulɓe ɓuri waawde jibinde (rimugo).

Ado mi addude miijo am, na haani mi tonnga goongaaji ɗi mi yi'i e renndo men fii ndee toɓɓere, ɗiin goongaaji tigi na njeyaa e sabaabu nyawu ngun:

- Ko musiɗɗo Tijjaan Mbaalo jantii ko: nde jaggitooɓe ngari he duunde Afrik, ɓe ngardi ko he fonngooji piiltiiɗe walla maaje, tee hoɗnoo he ɗiin nokkuuji he ko ɓuri heewde ko leƴƴi goɗɗi. Ko goonga, sabu si a laarii wano Dakaar, Konakiri, Lagos .. wonaa nokkuuli Fulɓe wonnoo, mi ɓeyda heen tan wonde ɓeen Tuubakooɓe (Portooɓe) na njeyaa e ustuɓe semmbe Fulɓe, ɓe mballiti yoga e leƴƴi goɗɗi. Te kadi mawɓe men diiniyankooɓe wano Ceerno Umar Fuutii Taal, e Seeku Usmaan ɓii Fooduyee, ɓe ɓurnoo himmirde ko ɗemngal Arab.

- Ko heewi e laamuuji caggal jeytaare (indépendance) leyɗe men, ɗi mballaani Fulfulde, woɓɓe heen immini hare dow Fulɓe, wano Seeku Tuure to Gine, kono to Kameruun Ahmad Aahiijo etike reende hakkeeji leƴƴi, ɗuum nafi Fulfulde toon.

- Palje (juume) wonɗe e yoga e yimɓe men, ɗeen palje yottike haa e jannguɓe ɓee, sabu na woodi janngi majji, palje ɗen woni: 1-sikkude haalde Fulfulde jeyaaka e pinal, sabu Fulɓe ko yimɓe ladde, ɓe sikka ko haalde ɗemɗe goɗɗe ɗen tinndini pinal e yahdude e yonta, 2-waawgol haalde ɗemɗe keewɗe ko ɓural e moƴƴere, ngoo miijo hay si tawii feccere heen ko goonga, kono lor (ustaare) na woodi heen, sabu si aan a waawii ɗemɗe goɗɗe te woɓɓe kaalataa ɗemngal maaɗa, ɗuum firti ko ɗemngal maɓɓe tan haaletee, kala ɗo hawru-ɗon ko ɗemngal makko kaaloton, kala ɗo mooɓondiral waɗi wi'etee ko naneteengal yo haale. Wonaa ɗoon haaɗi, e nder rajooji e teleeji, hay yimooɓe so njimaani e ngaal ɗemngal lefi (cassettes) maɓɓe coodetaake, wattina si goɗɗo noddii e himmirde ngal yimɓe wi'a mo ko o lenyam-lenyaajo (raciste), oon tuma fenaande wonta goonga, goonga wonta fenaande, o hula maa o hersa haalde ɗemngal makko yeeso yimɓe.

Woɓɓe jannguɓe yiɗi ko faarnorde ɗemɗe Faransiire maa Enngeleere... ɓeen tigi waawataa jaɓnude heddiiɓe ɓe yo ɓamtu ɗemngal yumma maɓɓe, ɓe toownoo wano Teyyib SOH jantori, "So tawii jannguɗo toobakoore haa heɓi tolno toowngo fof waasete!!!! Sabu wonde hanti toownat jippaade waawataa hay turaade haa tolno  ɗo Fulfulde tolnii ɗoo" janngude Tuubakoore bonaani, boni ko janngude majja yimɓe mum, maa yimɓe mum majjira mo o ronka yiitude ɓe. Si annduɓe maa ardiiɓe mbaawaani findinde yimɓe maɓɓe majjere nyalla waala, yahtirde caggal (ɓaawo) wonta battane, haa jooni heewɓe e yimɓe men nganndaa himmugol ɗemngal yumma e yonta hannde oo. 3-luure e mawnikinaare, luure hakkunde ardiiɓe, foti ko to baŋŋe ardaade maa laawol golle, sabu haa jooni golle men yuɓɓaaki no haaniri sabu luure. Ko luure e mawnikinaare waɗi haa mawɓe men heewɓe majjiti e leƴƴi goɗɗi, wano Ceerno Ahmad Bammba Bah, e Ceerno Alhajji Maalik Sih, ko luure usti semmbe Fedde Ɓamtoore Pulaar to Senegaal, ko noon kadi na woodi winndirooɓe Fulfulde e alkule (kelme) Arab maa alkule goɗɗe, teeŋti noon to Gine, ɗee golle picir-pacar wallataa en yahrude yeeso. 4-waasde gunndoo (sirru-sirlu) kala fedde maa dental na jogii paandale esteratijiyankooje, goɗɗe heen gasnirtee ko e deƴƴere maa gunndoo hakkunde gollooɓe tan, kono enen eɗen keewi fennyinde wano ɗeen geɗe fotnooɗe haaleede maa golleede e gunndoo, eɗen caakta pennyina sirruuji e nyabbuuli men yeeso jalooɓe e jalkitooɓe, ɓe ndanya damal no ɓe ustira en!

- Saaktaade (saraade) Fulɓe ndeer leyɗe keewɗe, ɗuum holli wonde ngonka (mbaaloodi / goodal) ɗemngal ngal wonaani e mbaadi wootiri nder leyɗe men, na woodi leyɗe to ngal ɓurta haaleede, e to ngal ɓuri winndeede. Te ngannden na woodi e leƴƴi goɗɗi haalooɓe Fulfulde, te kadi hay si wonii yoga e Fulɓe naatii e leƴƴi goɗɗi, na woodi kadi yoga e leƴƴi goɗɗi naatuɗi e Fulɓe. Ngol saragol hay so wonii na lo'ina (usta) semmbe ɗemngal ngal yoga e leyɗe, kono haɗaani engal jogii semmbe e leyɗe goɗɗe, so golle men njokkii e nanondiral ɗuum fof na waawi waylitaade wonta moƴƴere ɗemngal ngal.

Ngam raɓɓinde miijo am ko faati e yoga e yimɓe men ɓe kaalataa Fulfulde: na woodi nooneeji ɗiɗi, Fulɓe ɓe waawataa Fulfulde, ɓeen ko jiknaaɓe (mawɓe) maɓɓe e renndo ngon ngoni sabaabu mum, ko waawaaɓe (foolaaɓe -victimes) eɓe haani gollondireede e newaare, na woodi e maɓɓe yiɗɓe anndude ɗemngal maɓɓe.

Noone goɗɗo on woni: waawɓe ɗemngal ngal ɓe yiɗaa maa ɓe jaɓaataa haalde ngal no haaniri, tawa eɓe njawii (koyni) ngal, na woodi heen jannguɓe e ɓe njanngaani, miɗo sikki wano ɓee ɗoo wondi ko e nyawu waasde faamude. To baŋŋe binndol e jannde, na woodi woɗɓe mbi'a: "ko waɗi miɗo jannga Pulaar-Fulfulde miɗo waawi haalde ngal, mi musnii ngal?  Ittude ɗum na fawii e tolnooji ceertuɗi, e tolno dente (pelle) e laamuuji, e jannde, e faggudu, e jaayndeeji, sabu sabaabuuji mum wonaa huunde wootere, na ɗaɓɓi ko arata ɗoo:

a) Yuɓɓinde golle ardiiɓe ɓamtugol ɗemngal ngal, hannde ko jamaanu pelle e dente (syndicats) ko dental waawi haalde yimɓe e laamuuji keɗoo, tawa kadi dente ɗe na nanondiri e laawol golle peenyngol. To hirnaange Afrik hannde ɗuum na newii, sabu keeri leyɗe ɗen udditaama, ɓiɓɓe leyɗe men na mbaawi yahondirde e yuɓɓinde coftale maɓɓe (pine, akademi, faggudu, naalankaagu …) ɓe lelna eɓɓooje baawooje findinde yimɓe to baŋŋe ɗemngal e ƴoƴinde nguurndam hannde.

b) Cuusal, to baŋŋe hirande ɗemngal ngal e yimɓe ɓen, kala tolno: jannginoowo; laamɗo; julaajo (filoowo); jaayndeyanke (journaliste); hiranooɓe jojjanɗe neɗɗo e leƴƴi (Droits de l'Homme), cuusal rokkirde jawdi haa golle ɗen mbaawa siineede, cuusal haalde ɗemngal ngal e kala nokkuuli, cuusal yimde e maggal.

c) Sosde (darnude) jaaynirɗe (medias) guurɗe, wano rajooji e teleeji e jaayndeeji ekn. sabu hannde ko ɗee jaaynirɗe mbaawata findinde yimɓe men, teeŋtii noon yirde sukaaɓe e rewɓe, sabu kala ɗemngal kaaletengal e ɗee jaaynirɗe ko ngaal wuurata, maa jeeyle (publicités) e jimi njaltooji e majje ko ɗuum heddotoo e hakkillaaji sukaaɓe, ɓe mawnida heen, ɗuum ila e ƴiiƴam fuɗa e hakkillaaji maɓɓe.

c- winndude Fulfulde e kala ɗo binndol foti wonde, gila e defte gannde ceertuɗe, haa e ɗereeji sariya e tuuginorɗe leyɗe men e Dental Afrik (AU), Internet, jaaynde, ɓatakeeji fof haa e SMS, e dame bitikaali e gollirɗe, e laabi. Sabu ɗemngal ngal na haani naneede, ngal yi'ee, oon tuma maa ngal tine (so'e) e ɓerɗe e pittaali, yimɓe wuurda e maggal wuurna ngal, wuura e maggal.

E gasnirde, ngannden wonde ɗemngal fof na jogii caɗeele, wonaa Fulfulde tan jogii caɗeele, sabu nguurndam daraaki ɗo wootere, ko ɓamtaare nguurndam addata joljole kese e mbaadiiji caɗeele, ɓuri himmude tan ko daraade kala waktu ngam ustude ɗeen caɗeele, itta goɗɗe ɗee, yahda e yonta, eɓɓana janngo, sabu kala mbo eɓɓantaa janngo wuurata tan ko e dabitaade (rewde caggal ardiiɓe) te heɓtotaako pooma (abadan).

Yaakaare men na mawni e Tabital Pulaagu.

Ko foti haaleede ko na heewi sanne, kono ɗoo mi haaɗnata ngoo miijo.

Yo ganndal e cuusal e pellital won kaɓorɗe men, munyal wona njooɓaari men, si wonirii noon ko poolgu tan cooynii-mi. Yo Geno Bajjo wonan en Ballo.

 

Kɗl: Abdu BAH, Keer, noddirgel: +20106294217/mburehbah@yahoo.com

www.peeral.com

 
Comments (4)
4 Saturday, 20 February 2010 02:32
mariama
ee awa malal ko buy kirdi: alkule poco-paca! hari mi nanaali dun haa hannde.

kono bay wonaa yo mi fenu, min mi wonay ka alkule yahrude yeeso doo nani. ndaaru, min ko doo mi janngi pular ko mi winndata kon fow, mi gerdi emun seeda seeda haa jooni mi waawi janngande hoore an, mi winndana hoore an, pellet ko dun doo woni lekki nawrayki en yeeso kin, wonaa alkkule goo de hoore alaa poobe.

goonga yeru keesu kante : 'mo wallay lan ko dhoo'

yimbhe peeral bheydee wakkilaare, golle mon dhen no gollii fes, mi mi nafitorii e mun ko dhuudhi.

on jaaraama
3 Friday, 19 February 2010 22:25
malal
awa jan woo si on jokkaali pundam, nani. on accay hakkee, kono mi sikkaa dhun ko feere feewunde, sabu mi nanii yimbe ko bhuri 20 hino sinci sifa dhen alkule e nder gine, hara onon on tawanooka fewndo yimbhe bhen noddaynoo fii pottal alkuel nder konaakiri, haa bhee bhe boke subhaa e nder nooneeji alkule noogay?
mi sikki tun on haylii dhaaniingal nani.

hidhon haani yiltaade ndarta laawol kisan, hade on woddhitoyaade... kala ko goddho hittini fii un innetaake ko pundan, kono si seede alaa hakkil no nyaawa. Hombo sikkudhon joodhoto e janngugol sugu dhun, ka aduna on fewndii dhoo?

hari midho sikkude ko oo inneteedho ibraahiima saar mo muritani wondhon e yewtude fii mum, e jaka ko ko lunndii dhun.

awa wonee dhon, menen men yahii, nani.
2 Friday, 19 February 2010 13:03
malal
ko goonga maa bayillo, ibraahiima hino haani walleede, sabuna ko o woni e janngude kon fow ko ko yowitii e ko townata ɗemngal pulaar.
hannde himo wadde PhD e kala teknolojii yowitiiɗo e janngingol, kono ɗum fow kadi himo artirde e pulaar, wurin ko kanko adii addande en feere no huutoren alkule sattude winndude ɗeen e komitar: ɓ, ƴ, ɗ. Lowre internet aranere nden ko www.pulaagu.com ko kanko ibraahiima saar sinci nde, haa hannde hinde jeyaa e lowe pulaar ɓurɗe yaarude yeeso ɗen e baŋŋe teknolojii.
Si wonaa kanko kadi ko tokora makko, ibraahiima lih, ardiiɗo lowre no innee: www.yaakaare.com kanko kadi himo wakkilanii en fota.
Kono ɓay naa yo mi fenu, mi anndiraa mo defte, e hoore le miɗo jogii defte pulaar buy. miɗo weltanii kadi ɓee ka Peeral.com ɗoo, sabuna e hollii ngal ɗemngal men hino waawi wonude e mabbdi wootiri, hiɓe jokki hiɓe ɗaɓɓita kala ko nawrata ngal yeeso kon.
si en nyemmbinii ɓe en yaaray jooni yeeso, sabuna ko ɓe woni e gollitirde kon hino yaawi townude dow haala kan, tawa en tampaali, si goɗɗo no waawi faranseere nden maa enngeleere nden seeɗa, o waaway jannginde ɗoo hoore makko doy doy, hara o tampaali, ɗum ɗoo no ɓuri koo ko mi nanata fii woɓɓe no sici alkule ko pulaar jannginiree, pellet ɓen ɗon ko pundam jokki, sabuna si ko alkule wonunoo nyawu men hanno afriki yaariino yeeso neeɓii, ndaaru icoopi e piide misal…e kadi, ɗee alkule inneteeɗe latin, ko afriki woni iwdi majje, ɓay ko ton grekyankooe ɓen janngoyi, leyɗe orop ɗen janngoyi gerek, haa ɗun saakitii e aduna on fow hannde, e jaka hay alkule ko yimɓe sikkata kon wonaa enen jeyi, ko majjere woni sabu mum, hino way wano no be wiirata ɓaleejo alaa siwilisasiyon, tawa hara ko ɓaleebe woni neene e baaba kala siwilisasiyon, leydi ejipt ndin ko seedee.
Luttii si fulɓe jaɓay janngugol jooni, fuɗɗoode kan heɓike, e kadi gooto kala no waawi jannude hoore mun si o woowii janngude ka internet ɗoo, wano e Peeral.com, Pulaagu.com, wurin ko balɗe nii haray o waawanii hoore makko sigugol e finnditugol…ko ɗee alkule ɗoo yaawi saakitugol ganndal ngal e ngal ɗemngal men, awa selen binndi poco-paca few, ko yaarugol ɓaawo non.
Pellet moodi ibraahiima jaaraama fii kala mi anndaa mo, haa hannde, golle makko hino yi’oo kala ka yaaruɗaa e internet on, yahu ɗoo: www.pulaagu.com hara a tonngaaki.
moodi abdu bah a jaaraama e ndee winndannde mawnde.
1 Friday, 19 February 2010 08:55
Baillo Sow
Mussibhe, on jarnaa maa e on weltanaa-ma e dhee gollee dhoo.Kono non, hedhen haani bhurtude wakkilaade; tentinii non, wakkilo dhen wallen Moodi Ibrahiim e golle dhe o woni e wadhande n'gol lenyol e dhengal men. Sabu o jannii yimbhe heewubhe, e windii defte dhuudhe. N'de mi yiunoo legge mako ko yowitii e bhantal dhengal men hino heewii sanne. Ko si on tinu tun. Himo windi bhuri defte teemedere; o gnawdii dhengal men. Yanti hen,o moyyhinani en awlitol banyhe Seattle too. Hande janganaakubhe makko bhen no saakii e nokkeeli dhen fow. Hay New York himo jangina fulfude.

Add your comment

Your name:
Subject:
Comment:
  The word for verification. Lowercase letters only with no spaces.
Word verification:
Hol miijo mon e janngude Fulfulde heɓa njoɓdi?
 

Polls

images03.jpg

Honmbo woni ɗoo?

We have 4 guests online


Yillotooɓe Peeral.com

Yilliiɓe lowre nden
mod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_counter
mod_vvisit_counterHannde121
mod_vvisit_counterHanki361
mod_vvisit_counterYontere nden2581
mod_vvisit_counterƁennunde nden3031
mod_vvisit_counterLewru ndun121
mod_vvisit_counterƁennundu ndun13699
mod_vvisit_counterGila sosaa282179
Copyright © 2010 Peeral.com - Peeral Media Foundation. All Rights Reserved.
Foddeeji fuu woodanii Peeral Media Foundation - Email: jaayndepeeral@gmail.com - Tel: +31 621 698 925
© Foddeeji fuu woodanii Peeral Media Foundation All Rights Reserved - Email: jaayndepeeral@gmail.com Tel: +31 621 698 925