|
14/02/2010 Banndiraawo tedduɗo Laayi Soh, mi yettii ma sanne he lamnde ɗe lamndiɗaa, ɗe Fulɓe fof poti miijitaade. Sikke alaa Fulɓe ko lenyol ɓooyngol, caringol he duunde Afrik, koɗdungol he leƴƴi ceertuɗi haala e pinal. Fulɓe ko yimɓe heewɓe hersa e teddungal, eɓe ngaama haalde haala maɓɓe hakkunde maɓɓe, ɓe ngacca jooɗodiiɗo maɓɓe walla koɗdiiɗo maɓɓe, ko ɗuum addani ɓe waawde haalde ɗemɗe hoddaaɓe, kadi eɗen nganndi, nde jaggitooɓe ngari he duunde Afrik, ɓe ngardi ko he fonngooji piiltiiɗe walla maaje, tee hoɗnoo he ɗiin nokkuuji he ko ɓuri heewde ko leƴƴi goɗɗi.
So tawii ko hono ɗuum ittirtee? Ittirtee ko faamnude banndiraaɓe men, yonta (jamaanu) waylike, e anndinde ɓe nafa ɗemngal, e famminde ɓe ko woni kiram lenyol, ngam woni kiram lenyol; ko haalde ɗemngal mum e faarnoraade ngal he renndo hoɗaango mum. Miɗo wi'aama Fulɓe ngoni ko he ustaade, ko goonga, waɗi ɗuum ko faggo renndo hoɗaango Afriknaaɓe waylike, ngam keɓal maɓɓe, ɓuri fawaade hannde ko he ca'e mawɗe guurɗe he julorɗe mbaylaandi Oropnaaɓe, tee ɗeen ca'e ngoni ko he fonngooji piiltiiɗe walla maaje mawɗe, ɗii nokkuuji keeweendi Fulɓe koɗaani he majji. Kono pamminen wanndiraaɓe men Fulɓe; koɗki he ɗee gure fawaaki he woppude haalde ɗemngal mum, kadi haalde ɗemɗe kaaleteeɗe he ɗee gure, tinndinaani pinal walla ɓamtaare, ko waasde faamde addi ustaare haalooɓe ɗemngal men. Woni jiiɗe am heen, ko ruttaade he famminde banndiraaɓe men, ko woni nafa ɗemngal e ko waɗata haa ɗemngal haalee, eɗen nganndi woni nafa ɗemngal ko winndeede ngal, janngeede ngal, golloraade ngal, haaleede ngal, e mawnineede pine maggal, haa teeŋtii he nalankooɓe maggal e nyaaƴireede ngal he renndo hoɗaango maggal e faarnoraade conyce haaliyankooɓe maggal. Kadi eɗen nganndi waɗata haa ɗemngal haalee, ko faggo yimɓe hoɗaango nokku oo, humtoo he maggal. Ɗuum noon banndiraaɓe, ngaree ndaroɗen, darnde famminooɓe, ngonen noddooɓe ngootaagu lenyol, semmbinooɓe nafa jeyal kuuɓndi hoɗdaaɓe, ngam woni keɓal tan ko kuufngal nafa hoɗdaaɓe. Sakiraaɓe tedduɓe, yoo Geno loow he men kiram lenyol e yiɗde ngootaagu lenyol men. On njaraama. Kɗl : Tijjaani Mbaalo, Bordoo, Faransi. Konngol Peeral : Banndiraaɓe tarooɓe Peeral, e tarooɓe doggol nultondire Jamaa ngol Tabital Pulaaku (e ley ardungal Jan Jallo, Senegaal), les ɗoo, on yi’ay no lamnde Laayi Soh ɗen lelori, ɗuuɗuɓe jaabitike mo heen, kono hino heddii haa jooni heewɓe ɓe jaabitaaki, ehinle jaabagol ɗe hino jeyaa e nyawndugol nguu nyawu men haɗoowu en ɓamtude ɗemngal men e lenyol men. Ɓaawo nde Tijjaani Mbaalo jaabitii heen, o neldii winndannde makko nden faade e Peeral ngam nde saakitanee dental ɓurngal yaajude. Ko nii Laayi addirnoo lamndal mum ngal : “E nder duuɓi jeegom (6) ngonmi he nder Keer ɗii, mi anndondirii e Fulɓe heewɓe ko wayno Ful6e Suudaan, Najeeriya, Nijeer, Bene, Santr Afrik, Burkina Faso, Mali, Kamerun, Gine Konaakiri, Senegaal, Gine Bisaawo, Sarlon, Laberiya, Muritani, kono ko heewi e maɓɓe wonaa fulfulde ɓe woni haalde, ina haawni sanne!!! Suudaan-naaɓe kaala arabre, Najeeriyaanaaɓe kaala hawsaare walla yorobankoore, Nijeernaaɓe kaala hawsaare e jarmankoore, huunde e Malinaaɓe kaala bambarankoore, ko ɓuri heewde e Senegalnaaɓe kaala jolfeere (wolof). “Ful6e Fuuta jaloo (Gineeji, Sarlon, Laberiya,) walla Ful6e Kameruun; mi yi’aani to ndenti kaali ko wonaa pulaar, ko heddii ko ina keewi faarnoraade nanataa pulaar!! minen to Muritani, heewɓe ina paarnortonoo wiide ko safaroore ɓuri nande, teeŋtii noon aynaaɓe. “Eɗen nganndi no koɗirɗaa ko noon njillortoɗaa (jinndirtaa), waɗde ɓeeɗoo Fulɓe ko nii nguurdi to mum en. E sikke mon hono ɗum ittirtee? Walla ko wi’aa Fulɓe ngoni ko e ustaade hitaande fof koo; ko goonga? Hono njiiruɗon onon?” Abdullaay Yerel Soh, Keer. www.peeral.com |
Fulɓe fellitaani tawo. Golle ɗe ina heewi fuunti !!! En kaalaani tawo goonga. Ɗemngal neɗɗo ɓuri huutorade kala ko ngaal dowlini !
Ɗaccon hakke
Si neddo hulii wi'eede ledhiyanke (raciste) o yewtata wolde makko yeeso yim6e leydi makko.
Mi jaabo to ngal lanndal Soh hara ko winndannde wonndude e widto si Allah ja6i.