|
31/01/2010 Nyannde 28 lewru silto 2009, hedde njamndi 14 ka sera estaadi Konakiri, laatinoke suddiiɓe (Neeniraaɓe, Jaajiraaɓe, Minnyiraaɓe e nayeeɓe) hino doga dogira wa geraaɓe e ɓaawo comci maa gaarawol. Hino ila e maɓɓe ƴiiƴam, kancudi (maniyyu) e loope. Hiɓe nyaaƴora karahan. Keeci maɓɓe e koyɗe maɓɓe fow hino surta muuseendi. Hiɓe maaya nguleendi e ɗomka. Hiɓe doga e ɓaawo anndugol ko honɗum ɓe dogata sabu hiɓe tamƴinii kamɓe ko ɓe maayɓe. Ko ɓuri heewude e ɓen masinbinaaɓe; ko taakanɓe Dixin e Sig Madiina walli ɓe ɓe heɓi comci ko ɓe fawa e ɓalli maɓɓe ko ɓen looti ɓe, nyammini ɓe e ndeer balɗe haa ɓe heɓti hakkil.
Woɓɓe e maɓɓe tuma kala hino anndita ko huuwaa e ndeer oo estaadi, tawi ɓe waawataa wonde e ndeer Konaakiri ko maa ɓe doga ɓe woɗɗitoo dooluɓe ɓe sabu ɓen jaɓuno dantiteeji e telefonji maɓɓe ɓe hulɓini ɓe kadi ɓe wi’i : “Onon ko on cagaaɓe Fulɓe, ndaaree ko men waɗata demokaraasi mon on! Men fuɗɗitoto on tuma kadi men wara on.” Woɓɓe e maɓɓe kadi doguno sabu ɓeynguureeji maɓɓe, moodi maɓɓe, siiniraaɓe maɓɓe, ɓiɓɓe maɓɓe, ɗum fow ko hersa fonndugol e ɓee sifaaɓe ɗoo e tanaa maɓɓe. Woɓɓe e ɓen rewɓe nanngano fii ko itta tuuyooji ɗii miniteeriiji halkaaɗi, woɓɓe waraa sabu ko ɓe seedii kon, woɓɓe naɓaa ka labutaane DONKA fii nyawndegol. Woɓɓe e maɓɓe haa jooni hino ɗaɓɓiteede fii wata ɓe wonu seedotooɓe ko waɗi kon nden nyannde. Ndee mojobere OGDH daraniinde hakkeeji neɗɗanke e ndeer Gine wi’i ko ɓuri heewude e ɓee hoccitaaɓe ka laawi, ko ɓe hakkille mum boni sabu kulol e muuseendi. Doftooruuɓe immino darii waɗi labutaane ka ɓee suddiiɓe ɓe hakkille mum sotti seeɗa nyawndee. Oo labutaane ɗon woni arano nyawndoowo ɓe hakkille mum sotti seeɗa e ndeer Gine. Halfinaaɓe labutaane on wi’i : “Ko ɓuri heewude e suddiiɓe arooɓe ɗoo, ko tawɓe heɓii lewru gila ɗii masiibooji feƴƴi. Sabu ɓe tawii hiɓe wondi e muusu ko’e maa ɓe hakkille mum sotti, maa ɓe SIDA heɓi e ngon masiibo. Woɓɓe e maɓɓe etike hay wartagol. Woɓɓe e maɓɓe woni e simmaade yara fii yo ɓe yejjitu sonnja e muuseendi e hersa ko ɓe wondi e mum". Ɓee rewɓe masinbinaaɓe non ko janngooɓe maa jannguɓe, maa miskiineeɓe, maa gollooɓe e ministeeriiji, maa jannginooɓe, ko jombaaɓe, maa ɓe jombaaka, ko neeniraaɓe men, ko jaajiraaɓe e minnyiiraaɓe men, ko ɓiɓɓe men, ko patiraaɓe men. Ɓee ɗoo no ɓe diidori ko suddiiɓe leydi Gine! (…) Fewndo ka miniteeriiji e laamuuji ndunndarankeeji yejjitaa. Gine ko leydi e ndeer leyɗe. Meɗen tori, mojobe adunayankooje wata ɓe hoynu huuɓo ngo ɓe huuɓi laamɓe Gine fannii Gine wontaali leydi sariya ndi toonye hay huunde alaa e mum. Ka weetaango teeminannde XXI, sariyaaji adunayankooji hino fuɗira doy-doy e yeeso gite men, feddeeji adunayaŋkooji fow hino haani immaade daroo wallitoo ɓee hawraaɓe e mum nyannde 28 silto 2009 ka estaadi, wallitoo ɓiɓɓe Gine no heɓtira hoore mum. Dum ɗoo ko seeɗa e ko Nathalie Zajde e Ibrahima Balde doftooruujo jannginoowo to Jaaɓi-haaɗtirde Paris VIII, Centre Georges-Devereux, winndi e faransiire. Yaltini ɗun ko ndee lowre www.lemonde.fr/opinions/ nyannde: 27-01-2010 njamndi 13:13. Fulo: Abdulaay Jallo, Janngoowo to Jaaɓi-haaɗtirde Keer, Ejipt. Email: abdoulhafia@yahoo.fr www.peeral.com |
men weltike fota.
jokken hara en aamaali, en haabaali.
meden anndi si men tampiniraama nii ko tawde on wattaali yila e amen, si naa dum semorayno seeda.
koo ko mi wowlata doo ko fii nder e yaasi, ka yaasi doo, si menen rewbe men arii gaa maa menen thurbaabe ben si men ardaali e gorko, haray gineyenbe ben no yhettiri men wa cagaabe, doo yo be ndaaru no men faamondira haray hibe wakkilii jokkude jananbe goo, menen be ndaarataa men. anndon le menen kadi ko onon men buri hoolorde.
sansen jikkuujji men din seeda, finen seeda, wallay jamaa men on.
e wonde si mi ndaarii koo ko wadi gine e hoore amen, menen rewbe ben, mi lanndoto hoore an laabi buy, ko hombo danndata men menen kadi. sagataabe meden hoolori on, pellet hidon anndi ko sagataabe hombe me woni e innude.
wota on accir men nii, si naa dun be reway e amen fii hoynugol en, ko men wakkilii woo, men hebirtaa doole wa mo'on.
meden hoolori on, jikke bonnetaake, mo ndaarii di fotoodji, o annday ko kaani ko feyyhi e amen kon, ko e men en fow renaa.
yo mi athiri nii taho.
mo kala foti anndude hakke hokkittaake heftete.
mbele yontaani ?yidde jam jonnaani goddho jam !!