♥♥♥ Gannde kese: Dewol Fulɓe Kamerun ♥♥♥ Weltaare ♥♥♥ Nyaawirde Haaɗtirde Lollinii Njaltudi ♥♥♥ mi weltike ♥♥♥ wetaare ♥♥♥
Senegaal: Jiidal e Dr. Mammadu Njaay, to Dakaar PDF Print E-mail

Njaay11/02/2010

E no peeral woowiri addande janngooɓe tedduɓe kawre ɗe waɗdi yoga e mawɓe daraniiɓe ɓamtaare ɗemngal Fulfulde/Pulaar e renndooji men. Ko e ɗee kawre ngannde-ten kumpite e daarti e golle ko ɓeen mawɓe mbaɗi, keɓen heen waajuuji e tinndinooje moƴƴe.

Peeral waɗdi kawral e ngol laawol ko Dr. Mammadu Njaay, jannginoowo (professeur) keerorɗo ɗemɗiyankaagal to jaaɓi-haaɗtirde (Université) Seek Anta Joop, Dakaar, Senegaal. Kawral ngal waɗanoo ko to biro (office) makko to duɗal (faculté) conyce e ganndal neɗɗankaagu (lettres et sciences humaines), waɗdi e makko kawral ngal ko Dr. Abdu BAH, ngal wonirnoo kono ardata ɗoo nii:

Peeral: no puɗɗor-ɗaa jannde?

M. Njaay: miin njanngu-mi ko e ɗemngal Faransiire, ɗoo e jaaɓi-haaɗtirde Dakaar, anndiraande jooni "Seek Anta Joop" ɗoo mi janngi haa keɓ-mi metiris e Faranse, caggal ɗuum hooreejo Sengoor (kanko adii wonde hooreejo Senegaal) nde yahnoo leydi Enndo o tawi toon ɓaleeɓe na kaala ɗemngal maɓɓe, o faami wonde engal nanndi e ɗemɗe Afrik, ndeen o felliti si o hootii maa o neldu wiɗtooɓe Senegaalnaaɓe to Enndo haa ɓe mbaawa wiɗtude ngal ɗemngal, ko e ɗuum jaagorɗo oo (ministre) suɓii kam ngam yahde janngoyde Enndo, o suɓanaaki mi ko pot-mi janngude, nde njottii-mi to ɓaleeɓe Enndo ɓe ngoni to wi'etee Madras, taw-mi ɗemngal ngal ɓe kaalata ngal no nanndi e Pulaar (Fulfulde) ko ndeen pellit-mi heerorde ganndal ɗemɗe. oon tuma puɗɗii-mi wiɗto am jannde toownde ngam eɓɓindirde ɗemngal maɓɓe ngal e Pulaar, wiɗto ngoo wonnoo ko ndaarde mbela Pulaar na jokkondiri e ɗemɗe Darawin Enndoyankooje, njaŋngu-mi ɗemngal maɓɓe ngal, engal jokkondiri e Pulaar, mbaɗ-mi heen duuɓi tati, caggal ɗuum puɗɗii-mi waɗde heen jeewte, tawii mi heɓii tolno am Dokotora. Nde ngartu-mi Senegaal ɓeydu-mi anndude wonde janngude ɗemngal yumma ina himmi sanne, sabu nde njahnoo-mi to neene am o lamndii kam holko mbaɗannoo-mi toon ɗii duuɓi fof? Etii-mi haalande mo wiɗto ngoo kono tan ndonku-mi, sabu o faamataa Faranse wonaa Enngele, pellit-mi ɓeydude jannde Pulaar, sabu mi tawii to Enndo neɗɗo na jannga haa gasna jaaɓi-haaɗtirde (université) tawa ko e ɗemngal mum, wonaa Faranse wonaa Engele, miin noon mi ronkii fammin'de neene am ngal ganndal e Pulaar men! Ko ndeen puɗɗii-mi tawtoreede e duɗal bi'eteeɗo M. Laam jannginoowo Pulaar ɗoo e (uniwersite), caggal ɗuum Fari Kah lomtii mo, e ndeer hitaande tawii mi fuɗɗiima lomtaade Fari Kah so araani, ɓooyaani mawɓe ardiiɓe duɗal ngal mbii yo mi jogo Pulaar oo. Ko nii puɗɗor-mi jannginde e wiɗtude ɗemngal ngal. Emin njogii ɗoo pottital ɗemɗe gollirteeɗe "Centre de linguistique Appliquée" miɗo waɗana sukaaɓe janngooɓe Pulaar ɓee njuɓɓudiiji jannde. Caggal ɗuum njiitondir-mi e Yero Dooro Jallo e deboo bi'eteeɗo Sonnya Fejerberg, Alla yurme mbo yaafoo, tiiɗninooɗo e Pulaar, Yero waɗi feere haa min keɓi kalasuuji ɗi minen heen njaŋngina Pulaar, ɗuum ko tiiɗnaare mawnde, kaalis (ceede) alaano heen ko yiɗde saaktude ɗemngal ngal tan, e ittude humam-binnaagal, janngatnooɓe heen ko yeeyooɓe bitikaaji e fompooɓe paɗe (siraas). Min mbaɗi goomu ngam darnude fedde (dental) goomu nguu tawii na renndini woɓɓe heerorɓe ɗemngal Wolof, nde ɓooyi ngu feccii, heerorɓe Wolof ɓe mbii fedde maɓɓe wi'etee ko "TOSTAAN" minen min inniri fedde amen nde "ARED", ko nii min puɗɗorii haa yottii ɗo tolnii ɗoo hannde.

Peeral: sikke alaa ɗum ko pellital mawngal waawi waɗde ɗum, oɗon poti yetteede nyemmbe-ɗon. E baŋŋe goɗɗo, hoko woni caɗeele goodaaɗe jooni potɗe itteede ngam golle ɗee ɓeyda yahrude yeeso no haaniri?

M. Njaay: ko adii fof e ɗeen caɗeele ko fammin'de yimɓe ɓe himmugol janngude Pulaar, arooɓe janngude ɗoo Pulaar ko jannguɓe Faranse haa keɓi Bak, e fuɗɗoode woɓɓe heen mbi'a holko ɓe njannganta Pulaar eɓe ngal mbaawi! Keew-mi ɓe jaabaade ko wonde tuubaako (porto) Faranse no jannga Faranse te emo waawi haalde ngal. Ɗimmel ngel woni fuɗɗotooɓe ɓee tawata pularuuji maɓɓe na ceerti seeɗa, gooto fof sikka ko ngaddiin makko oo ɓuri sellude, ɗuum waɗi maa mi fammina ɓe tawo no ngaddinaaji ɗii lelori, tawa gooto fof na waɗta hakkille annda Pulaar oo ko gooto, si jokkondiral woodii tan fof en paamondirat e teddungal e newaare, oon tuma ɗemngal ngal sonyca totta, en potaani addande ko'e men caɗeele, oon tuma kamɓe fof ɓe paama. Ɗii ngaddinaaji Pulaar tesketee ko ngalu ɗemngal ngal,  ɗuum noon fotaani addude luural maa nanngitaade e ngaddiin gooto sikka ko oon ɓuri, si yimɓe ɓe paamirii noon tan maa ɗum won nafoore ɗemngal ngal.

Peeral: to baŋŋe gollireede Pulaar ndeer Rajooji e Teleeji, e tolno Senegaal, na wayno Pulaar heɓaani heen geɗal mum no haaniri, te ɗemngal si yi'aaka (winndaaka no janngee) nanaaka (haalaaka) ko caggal (ɓaawo) faatiri, ko woni heen miijo mon?

M. Nyaay: ko kaalɗaa ko ko goonga, noon tigi woniri, si tawii ko faati e winndude e wiɗtooji ɗemɗe Senegaal ko Pulaar ardii heen, ɗuum waɗi so wi'aama hannde yo ɗemɗe ɗee njannge, Pulaar wonataa heen caggal, wiɗtooɓe e Pulaar keewaani kono ko wiɗtaako na heewi. Heddii ko yo ngal huutore no haaniri, ngal winndee jaŋngee ngal haalee e galleeji e luumooji, e Media (jaayndeeji e rajooji, e teleeji …) yimɓe woɓɓe na njogii miijo bonngo e Fulɓe, ɓe mbi'ata Fulɓe ko yimɓe addooɓe fitina, addi ɗum ko tuubakooɓe (porto en) nde ɓe ngarnoo ɓe teskii wonde Fulɓe na ceerti e leƴƴi goɗɗi ɗii, ɗuum waɗi ɓe mbii iwdi Fulɓe wonaa Afrik, ɗuum waɗi wiɗtooɓe luuri e iwdi Fulɓe, woodi wiiɓe iwdi maɓɓe ko Ecopi, wolla Ejipte, maa ko e Aarabeeɓe, wolla Golwaar, maa Darwin! Heewɓe laamiiɓe e leyɗe men mbi'ata ko Fulɓe na ngadda fitina, sabu geɗe keewɗe Pullo jaɓataa ɗe, ko ɓe calotoo koo na tampina laamiiɓe ɓee, ɗuum waɗi eɓe kuli Pulaar oo, eɓe kuli Fulɓe ɓee, sabu ɗemngal ngal na mawni te Fulɓe won ko calii, ɗuum waɗi ɓe okkaani Pulaar geɗal mum ndeer Media oo. Miin miɗo jogii heen finnde (maande) laaɓnde, waɗii waktu ko Pullo joginoo jaagorgal (ministre) information Senegaal, nde yimɓe men ɗaɓɓi waɗde jeewte Pulaar e rajo e telewisiyon, ndeen o okki heen heewɓe, ɗuum noon welaano yimɓe woɓɓe, ɗum waɗi haa jaagorɗo o ittaa he laamu. Haa jooni wano hooreejo oo so haalii yeewtere mum e ɗemngal faranse (kanngal woni ɗemngal ngomnankewal) o firta haala ka e ɗemngal Wolof, kanngal tan firtantee, ellee ko ngaal tan woodi, te na anndaa ɗemɗe ngenndiyankooje na woodi, kono heddiiɓe ngalaa heen geɗal, ɗuum holli kala mo nanataa Faranse maa Wolof, oon maa fada haa yontere, sabu kumpite ɗee (journal parle) e Pulaar waɗetee ko laawol gootol e nder yontere. Ko nii haaleede Pulaar e Midia ŋakkiri, waɗde ko maa haalooɓe Pulaar ndaroo haa ɓe keɓa geɗal mum en, sabu Pulaar ɓuraaka to baŋŋe keewal wonaa to baŋŋe wiɗto e winndeede, haawnii heen ko Fulɓe ɓe okki ɗemngal gonngal ngal doole, ɗuum noon ko maa yimɓe ɓe ngarta e Pulaar nguurna ngal ɓamta ngal.

Peeral: a haalii e tolno Senegaal, si tawii ko to leyɗe goɗɗe na woodi to ngal haaletee kono tawa ngal winndaaka no haaniri, ko waɗi yimɓe men mbaɗataa rajooji keeriiɗi (prives) te eɗen njogii alɗuɓe e annduɓe?

M. Nyaay: ndeen eɓɓoore fewjanooma to Bamako nde Tabital Pulaagu jooɗinoo toon e ko yawti, ɓe mbii ko yo Rajo Pulaar International waɗe, sabu Pulaar ngal yaajii ndeer Afrik, fotde leyɗe sappo e jeetati maa ko ɓuri ɗum, kadi wi'anooma musiɓɓe wonɓe boowal Afrik no haandi e wallondireede, tawa sukaaɓe mum-en na mbaawa ne'oraade Pulaar, ɗuum waɗi Tabital eɓɓi yo defte janngirɗe muule, tawa faandaa heen ko jannginde wano ɓeen sukaaɓe wuurɓe boowal leyɗe men, kono golle Tabital Pulaagu siwaa tawo laatoraade no haaniri. Ko ɓuri sellude koo, woni ko enen tigi poti daranaade ko'e men, ko mbiiɗaa koo ko goonga celluɗo, yimɓe men na keewi annduɓe e jogiiɓe jawdi, limoore Fulɓe ndeer Afrik na wona 100,000,000 (teemedere miliyon), gooto fof si waɗii seeɗa maa ɗum won ko heewi, heddii tan ko lelnen eɓɓooje dottaaɗe laaɓtuɗe ndaroɗen en fof e soobee, oon tuma maa en ndany wallidiiɓe.

Peeral: a joopiima limoore Fulɓe, maa haalooɓe Fulfulde ndeer Afrik, ɗuum na himmi sanne, sabu e ndeer defte ko woɓɓe mbinndata eɓe mbi'a limoore maɓɓe ko hedde 15 haa 25 miliyon tan, ɗuum jaɓnaaki, ko woni heen miijo mon?

M. Njaay: ko goonda maa, miin kala nde mi fuɗɗii jannginde sukaaɓe ɓee mi hollitat ɓe wonde limooje (recensement) waɗaama e Senegaal, ɓiɓɓe Senegaal fof ko 12 miliyon, limoore Fulɓe heen ko hedde miliyonji ɗiɗi, oon tuma sukaaɓe ɓe e ko'e mum-en mbi'a ɗuum wonaa goonga, sabu Fulɓe ɓurii noon ndeer Senegaal! Kono wonnoo ko ɗuum winndaa ittata ɗum ko binndol wano mum, wonaa haala tan, fotnoo hannde fedde ARP daroo haa annda limoore Fulɓe sellunde, fedde nde na jogii waawɓe waɗde ngoon limo, kadi to Kameruun e to Mali e leyɗe goɗɗe mbaɗa noon, haa keɓa anndude limoore haalooɓe ɗemngal ngal ndeer Afrik, sabu limooje laamuuji ɗii okkata hoolnaaki. Si mi addii yeru ɗoo e Senegaal, ko yawti (saali) si ɓe limatno yimɓe Senegaal ɓe peccatno Fulɓe, ɓe mbi'a Fulɓe, e Tukuloor, e Lawɓe, e Fulɓe gaaɓu, ngool feccugol fof ko ngam ustude limoore Fulɓe, kono itti ɗum ko musidɗo Mammadu Aan, gardinooɗo ARP, miin tigi mina tawetenoo batuuji goomu nguu (commission), e ɗeen limooje sukaaɓe yahatnooɓe limoyde yimɓe ɓee si garatno e galleeji ɓe naamnotoo tan ko si aɗa nana jolfe (wolof), si joomum wi'ii eey ɓe mbinnda wonde ko a Jolfo, hay si tawii a wonaa ɗuum, yoga e leyɗe Afrik winndataa Fulɓe e limooje maɓɓe, ko ɗee limooje ɗe cellaani fedde UNESCO renndinta yaltina limoore Fulɓe, ɓe mbi'a ko ɓe hedde 50 miliyon, gila duuɓi sappo e jowi ɓe mbiinoo Fulɓe ko 50 miliyon ndeer Afrik, ɓe mbiino kala hitaande na woodi teemederwel (percent/pourcentage) ko ɓe ɓeydotoo, si ɗum hiisaama jooni maa en taw limoore Fulɓe ŋakkataa 100,000,000 (miliyonji teemedere). Kono ittata ɗum tan ko limanen ko'e men, ɗuum noon eɗen ɗum mbaawi waɗande ko'e men, tawa ko tuugnaade e dow laawol ganndal cellungol, hay gooto waawataa ɗum yeddude, kala kaalɗo ko wonaa goonga njedden njeddiren daliilu mbo firtotaako.

Peeral: e wattannde, ko woni wagginoore (wasiya) maa faade e sukaaɓe daraniiɓe ɓamtugol Pulaar/Fulfulde hannde?

M. Nyaay: ko ɓeydude on cuusal, tiiɗno-ɗon, tawa oɗon njogitii  pellital oɗon njooɓii munyal.

Peeral: min njettii on, yo Geno (Alla) ɓeydan on cellal e baawal, o ɓooyna on yeeso amen, o reena galleeji ɗii e golleeji ɗii.

Kɗl: Abdu Bah, Keer, Ejipte.

E-mail: mburebah@yahoo.com


www.peeral.com

 
Comments (6)
6 Thursday, 08 April 2010 11:32
Wuuri
On weltanaama Peeral, on jaaraama Dr. Njaay.

Nde ndaarumi nder defte sifii-ɗe fii Fulɓe; nde nanu-mi fulɓe no haala fii Fulɓe, taway-mi penaale-ɗen e majjere-nden ɓuri ɗuuɗde. Yeru golle mon ɗee ɗoo weltinii-lam, sabu ko goonga e hakkil woni mahdi e loowdi golle ɗee.

Miɗo humpaa ɓee ɓaleeɓe (Madras, Enndo) kaalooɓe ɗemngal nandugal e Pulaar. Sabu ɗum no wallitoo e gandal iwdi e batte ɗemgal Fulɓe.

Alla ko Bajjo Ballo, Pullo yo jokku golle
5 Tuesday, 23 February 2010 04:04
Abuu Saydu Jallo
banndiran doooloabe am teddube yoo alla sellin doole on njaaraama
4 Sunday, 14 February 2010 20:25
saajo bah (nederland)
ngal kawral ngal dr. abdu bah wadani en to senegaal ko hittungal teentii nde ngal jantii heen limoore fulbe, sabuna fulbe hay janngube heewbe ko majjudum e ngon don senngo, a yi'ay toowube e ganndal tawa ko be limata fulbe kon yahdaa e ganndal ngal be jogii ngal, kanbe hibe hoolii tun ko laamuuji limtata en, be fawoo e dum kanbe kadi be saakita penaale ben laambe e faandunndeeji mabbe.
ko buri hittude hannde, ko yo pullo kala salto haalugol demde janane ko wonaa fulfulde, si tawii himo anndi on neddo mo o haalata demngal mum ko dariido e yoolugol fulfulde: demde dan, fulbe hino foti dartinde haalude de e nder galleeji mum en haa e nder gure mum en: jolfeere, bambarankoore e hawsankoore, e faransinkoore, ko dee demde bonni fulfulde.

ko jooni mi woni faamude ko wadi holanndeebe jabataa haalude faransinkoore e almankoore, ko tawde si be haalii dee doo demde didi, demngal mabbe ngal wuurataa, ko dum wadi be fibindiri ngal e enngeleere nden, ko ngam ngal mawna, bibbe mabbe bden jannga demngal mabbe ngal e enngeleere ka lekkolji ngam be waawa jokkondirde e winndere nden, sabu enngeleere hannde wontii haala moni kala, kala to o waawi wonde e nder aduna on...

faransinkoore hittanaa afriknaabe, ko tawde tan be ndaarataa ka woddhi wadi si be jannga ngal, kono be anndataa dum haa nyannde be yalti afriki, tawa wonaa faransi be yahri, ko on tuma be anndata be jaariino e sokiindu.

saloden haalude demde yimbe saliibe haalude demngal men, si wonaa tawa feere woo alaa, si wonaa tuma tawi alaa no humtiraa haaju maa si wonaa haalaa ngal. kdum tan danndata demngal men ngal.

beyden don daraade lamndoo hakkeeji men e laamuuji din, ka teleeji, ka rajooji, ko enen renndi dhen mahiidhe (institutions), kala kowadhetee ton hiden fotdi e gebal men ngal, woni lenyol gootol jeyi leydi ndin, woni senegaal, gine, mali, sarlon haa ka jeyadhen heen fuu e dhen leydhe dhe mi jantaaki...
3 Friday, 12 February 2010 23:16
malal
Dhee golle dhe jokkandhon en e hoore yarlitaare, hidha hollita men ko hitti e ko hisinta en e hoore laabhal, pellet hay gooto waawaa yobhude on.
Peeral, on jaaraama, ko Alla waawi yobhude on. On udditii gite am, mi dullantaa on kala ka mi woniri.
Dr. Mammadu Njaay e Dr. Abdu Bah, on fow on jaaraam, ko onon woni Peeral, Peeral, si feerii hay gooto fadhataa.
Mi yettii on kadi.
2 Friday, 12 February 2010 22:44
Giɗo
Fennyin'de wano ɓee mawɓe na moƴƴi sanne, on yettaama e ɗee golle, min torii ardiiɓe lowe fulfulde fof nde darotoo ndee darnde,
1 Thursday, 11 February 2010 22:09
Ibraahiima SARR (mo Pulaagu)
On njaaraama sanne e ndee winndannde. Mi anndaano ceerno Mammadu Njaay kono tigi tigi ko o ceeɓɗo miijooji e jiyanɗe. Ngati amin katojini e anndineede hono makko en. On njettaama Peeral!

Add your comment

Your name:
Subject:
Comment:
  The word for verification. Lowercase letters only with no spaces.
Word verification:
Hol miijo mon e janngude Fulfulde heɓa njoɓdi?
 

Polls

images03.jpg

Honmbo woni ɗoo?

We have 5 guests online


Yillotooɓe Peeral.com

Yilliiɓe lowre nden
mod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_counter
mod_vvisit_counterHannde71
mod_vvisit_counterHanki361
mod_vvisit_counterYontere nden2531
mod_vvisit_counterƁennunde nden3031
mod_vvisit_counterLewru ndun71
mod_vvisit_counterƁennundu ndun13699
mod_vvisit_counterGila sosaa282129
Copyright © 2010 Peeral.com - Peeral Media Foundation. All Rights Reserved.
Foddeeji fuu woodanii Peeral Media Foundation - Email: jaayndepeeral@gmail.com - Tel: +31 621 698 925
© Foddeeji fuu woodanii Peeral Media Foundation All Rights Reserved - Email: jaayndepeeral@gmail.com Tel: +31 621 698 925