|
17/02/2010 Peeral waɗii jiidal e Ceerno Tijjaani Mbaalo, Hooreejo Tabital Pulaaku Europe. Himo laɓɓina ɗoo lamnde ɗe heewɓe yiɗi anndude jaabe mum, hono no golle Tabital Pulaaku yahrata…kono kadi himo holli miijo makko e limoore ngol lenyol ɓooyngol, saakitiingol e nder ndelo yaajungo gila duungal Afrika haa e duuɗe goɗɗe e nder winndere nden, lenyol ngol annduɗaa ko Fulɓe ɓuri majjeede limoore mum, ngol annduɗaa woɓɓe na darii jemma e nyalorma ngam ustude doole maggol, e mbaadi woo mbaadi. Eɓɓindir miijo makko e miijo Dr. Mammadu Njaay to Jaaɓihaaɗtirde Sek Anta Joop. An kadi rokku heen miijo maa… E hino ɗoo winndannnde jiidal amen ngal e Dr. Njaay, hino yalti yontere yawtunde e Peeral: http:///index.php/news/dawrugol/678-senegaal-kawral-e-dr-mammadu-njaay-to-dakaar Nde tawnoo winndannde nden na juuti, men feccii nde e pecce ɗiɗi.
Peeral : Ceerno Tijjaani, a jaaraama. Kori hiɗa waawi anndinde men seeɗa e nguurndam maaɗa? T. Mbaalo : a jaraama, miin njibinaami ko he hitaande 1948 he saare wi’eteende Bantankuntu Mawnde he ndeer tunndu Koldaa, ko he mayre njanngumi Qur-aana, caggal ɗuum nawaami Dakar he hitaande 1960, to galle El-hajji Muntagaa Taal, ko ɗoon njanngumi defte sariya e coñe Arab (Adab), haa hitaande 1968 ɗaɗniimi njahmi to ngenndi Liibi, ko toon njanngumi Arab haa keɓmi “Lisanse” nehdi e janngingol he hitaande 1977, kadi ko ɗo Liibi ɗoo puɗɗiimi janngude Pulaar he hitaande 1969. Nde ngaynumi jande, jahmi to ngenndi Faransi he hitaande 1977, gila oon tuma haa ñallunge hannde ngee ko mayri ngonmi. Peeral : honɗum woni golle maa fewndo ɗoo (oo ɗoo tuma)? T. Mbaalo : oo yonta ko mi dottiijo (retraité), woni golle ɗe paw-mi hoore am, ko winndude defte, tawa ko he ɗemngal Fulfulde walla winndude he jaayɗe caaktooje kabaruuji he ɗemngal Fulfulde walla binndanɗe naftooje lenyol ngol he lowe jowooje binndanɗe he weeyo. So tawii ko softeende am nyalɗiyankoore; ko golle he Pelle ɓamtooje ɗemngal Fulfulde e geɗe ballitooje haɓaade majjere e caɗeele renndo. Peeral : Neeɓii gila men hatti maa, yimɓe heewɓe lamndike men, e ɗii lebbi yawtuɗi, to won-ɗaa, men jaaboo fodde ko men anndi kon, men wi’a hiɗa yahi Afrik to meeɗen, jooni a artii, kori ko jam woni to men? T. Mbaalo : ko jam tan woni ga men, kono ko jam tan gonduɗo he tampere, ngam so yimɓe polaani ñawu e heege, jam maɓɓe hewaani, refti heen kadi kisal maɓɓe e jeyal maɓɓe renaaka, eɗen nganndi kala ngenndi ndi folaani majjere e heege e ñawu, ndi renaani kisal ɓiɗɓe mum e jeyal maɓɓe, ndiin endi hoɗaa, kono jam alaa he mayri, tee ko ɗuum woni ga men. Peeral : Hiɗa waawi sifanaade men no dille Pulaagu fewndori e nder Senegaal? T. Mbaalo : so tawii ko dille pulaagu hen deer ngenndi Senegaal, eɗe ngoodi, kono ɗe njinaaki, ngam lohre Tabital Pulaaku Senegaal e waasde kawral doosɗe daraniiɗe pulaagu he mayri, so tawii ko jaŋde ɗemngal Fulfulde he ndeer ngenndi Senegaal, heddii ko he juuɗe Pelle ɗe ngonaa laamuyankooje, ɗe ngannduɗaa njannginta yimɓe ɓee tan, ko no ɓe kumtira soklaaji maɓɓe, kono wonaa no ɓe mbaawira jaŋde. Peeral : E miijo amen, Fulfulde hino yahrude ɓaawo e nder Senegaal, ko woni seedee amen e wiirude non ko tawde mo ndaarii RTS e teleeji goɗɗi jeyaaɗi Senegaal, o tawataa Fulfulde na haalee toon, si wonaa fodde njamɗe (waktuuji) daɓɓi, ko Njolfeere tan haaletee heen, holko saabi ɗum, kadi holno ɗum foti nyawndireede, walla hol miijo maa e ndee saɗteende? T. Mbaalo : ko saabi ɗuum, ko geɗe ɗiɗi : waasde kawral Fulɓe hoɗɓe he ndeer ngenndi Senegaal e jaɓde ɓe fecceede. So tawii ko to senngo laamu Senegaal, ngu wii : keweendi yimɓe hoɗɓe he ngenndi Senegaal, eɓe nana Wolof, ko ɗuum waɗi lelngo njuɓɓudi haalirde; heen 75% hokkaa ɗemngal Wolof, heen 25% feccaa he ɗemɗe ngenndi keddiiɗe ɗee. So tawii ko holno foti ñawndireede ? ɗuum ñawndirtee ko kawral Fulɓe e pamondiral leƴƴi gonɗi he ngenndi Senegaal. So tawii ko miijo am he ndee saɗteende ; ko Fulɓe faamɓe ɓee, ndaroo paamna heddiiɓe ɓee, holko woni leñol, ngam eɗen nganndi woni leñol tan ko ɗemngal, ɓe ngitta he ko’e maɓɓe jinngol hoɗannde pawngol he majjere e faltoraade leñol he yettoode e mbaadi, ɓe nehira ɓiɗɓe maɓɓe ngenndiyankaagal, mbele eɓe mbaasa waɗde ko’e maɓɓe tumarankooɓe he jibinannde maɓɓe. Peeral: E miijo maa, no foti limoore Fulɓe e haalooɓe Fulfulde e nder Senegaal ? No foti limoore maɓɓe e nder Afrik haa e winndere ndee? Hol yowre (comment) maa e limoore nde Dr. Mammadu Njaay addi ndee, e no o addiri ɗum nii fewndo Peeral waɗidi e makko jiidal to Ndakaaru? T. Mbaalo : ko goonga haalde limre Fulɓe e haalooɓe Fulfulde he ndeer ngenndi Senegaal, ina saɗti, waɗi ɗuum ko yimɓe hoɗaango ngenndi Senegaal, hay laamu nguu he hoore mum anndidaani ɓe, kono eɗen nganndi ngenndi Senegaal, ina tami sappoo e nayi (14) tunndu (régions), alaa heen tunndu, ndu Fulɓe koɗaani he mum, ko ɗuum waɗi eɓe ngona tataɓal yimɓe hoɗaango Senegaal, woni ɓe ŋakkaani miliyoŋaaji nayi (4 000 000) neɗɗo, ngam yimɓe hoɗaango ngenndi Senegaal tonngaa ko he ndee limre, woni : 12 000 000 neɗɗo. So tawii ko limre nde Dr. Mammadu Njaay hokkiri ndee, min mbaawataa luurdude heen, ngati ko limre aaɓnaande (hottaande), alaa tuugnorgal cellungal, ngal ina riiwta walla ina sellina ko haalaa koo. So tawii ko no limre haalooɓe Fulfulde poti he duunde Afrik, wonaa ko anndaa, kono ina waawaa aaɓneede he ndee limre woni : 120 000 000 miliyoŋ neɗɗo. So tawii ko limre yimɓe haalooɓe ɗemngal Fulfulde he winndere ndee, ina waawaa aaɓneede he ndee limre, woni : 150 000 000 miliyoŋ neɗɗo. Hino jokki... www.peeral.com |